Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

V tanzanijski družbi se otroci z albinizmom soočajo s smrtno nevarnostjo zaradi globoko ukoreninjenih vraževerij in vudu kulture. Izseljenka Janine Hundt in njen soprog Attu Mwambona, ki sta nastopila v dokumentarni seriji Goodbye Deutschland, sta v okviru svojega delovanja aktivno ščitila ogrožene otroke. V nekaterih lokalnih skupnostih velja prepričanje, da telesni deli ljudi z albinizmom prinašajo blaginjo in srečo, zaradi česar so ti posamezniki pogosto tarče brutalnih napadov in umorov za potrebe obredov. Janine Hundt je v oddaji poudarila, da bi brez njunega posredovanja nekateri otroci zagotovo izgubili življenje. Par si prizadeva za ozaveščanje javnosti o naravi albinizma in zagotavljanje varnega okolja za otroke, ki so zaradi svoje genetske posebnosti izobčeni ali fizično ogroženi. Njuno delo izpostavlja širšo problematiko človekovih pravic in varnosti v regijah, kjer vraževerje še vedno močno vpliva na vsakdanje življenje in varnost najranljivejših skupin prebivalstva.

Združeni narodi so v nedeljskem poročilu opozorili, da je humanitarni odziv v Jemnu zaradi drastičnega zmanjšanja financiranja dosegel kritično točko. Kljub naraščajočim potrebam prebivalstva in skorajšnjemu propadu tamkajšnjega zdravstvenega sistema so načrti za pomoč trenutno le 25-odstotno financirani. Takšen primanjkljaj neposredno ogroža milijone ljudi, ki so odvisni od mednarodne pomoči v državi, ki jo že leta pustoši državljanska vojna. Združeni narodi poudarjajo, da pomanjkanje sredstev onemogoča izvajanje nujnih programov za oskrbo s hrano in osnovno zdravstveno varstvo. Brez takojšnjega odziva donatorjev se bo humanitarna kriza v državi še poglobila, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo že tako oslabljeni družbeni infrastrukturi in povečalo stopnjo smrtnosti med najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Šestletni deček Mohammed je eden izmed 19 otrok iz Gaze, ki so bili od decembra 2024 evakuirani na Irsko zaradi nujnega medicinskega zdravljenja. Mohammed je v Gazi izgubil nogo med bivanjem v šotoru na jugu enklave, v Dublin pa je bil prepeljan zaradi zahtevnega zdravljenja poškodb živcev. Njegova mati se je javno zahvalila irskim oblastem in medicinskemu osebju ter poudarila, da je bila evakuacija ključna za sinovo preživetje. Projekt evakuacije ranjenih otrok poteka v sodelovanju z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki poskušajo zagotoviti oskrbo najhuje poškodovanim civilistom v konfliktu. Deček bo na Irskem deležen dolgotrajne rehabilitacije, ki vključuje tako fizioterapijo kot psihološko pomoč. Irska vlada je ob tem ponovila svojo zavezo k humanitarni pomoči prebivalcem Gaze, medtem ko se razmere v palestinski enklavi še naprej slabšajo.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

V mestu Douliu v okraju Yunlin je potekal že peti zaporedni dobrodelni dogodek z naslovom "Nabiranje dobre usode", ki sta ga organizirala združenje Hongyu in lokalni svetnik Lin Yue-zhang. Več kot tisoč udeležencev se je zbralo na približno 0,8 hektarja velikem polju, kjer so obirali skrbno gojene bele redkvice. Namen akcije je bil zbrati sredstva za pomoč društvu Little Angel, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami in razvojnimi težavami. Organizatorji so določili poseben sistem prispevkov, kjer so udeleženci za prvih deset jinov (približno 6 kilogramov) pridelka prispevali poljubne zneske v obliki donacij, za vsak dodatni jin pa so odšteli deset tajvanskih dolarjev. Celoten izkupiček od prodaje in prostovoljnih prispevkov je bil namenjen humanitarnim dejavnostim, s čimer so lokalni kmetijski pridelki postali sredstvo za podporo ranljivim skupinam v družbi. Dogodek je poleg dobrodelnosti služil tudi kot spodbuda za druženje lokalne skupnosti v naravi.

Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Gambijski predsednik je sporočil, da še vedno pogrešajo več deset ljudi, ki so bili na čolnu z več kot 200 migranti, ki je plul proti Evropi in se prevrnil ob obali Gambije.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

V gorskih predelih mestne občine Tajnan na Tajvanu so danes slovesno odprli nove montažne hiše za šest družin, ki so v lanskem potresu 21. januarja ostale brez strehe nad glavo. Projekt je v celoti financirala in izvedla dobrodelna organizacija Tzu Chi, ki je v sodelovanju z lokalnimi oblastmi omogočila hitro postavitev vnaprej izdelanih varnih bivališč na prvotnih lokacijah v okrožjih Nanxi, Yujing in Zuozhen. Slovesnosti ob predaji ključev, znane kot vselitveni obred, se je udeležil tudi župan Tajnana Huang Wei-che, ki se je fundaciji zahvalila za njihovo humanitarno pomoč in hitro ukrepanje. Nove hiše, imenovane "hiše za mir", so zasnovane kot trajna rešitev za prebivalce, katerih domovi so bili v naravni nesreči popolnoma uničeni. Lokalna skupnost in predstavniki socialnih služb so poudarili, da takšna oblika pomoči bistveno prispeva k stabilizaciji regije po naravnih katastrofah.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Letalo C-27J spartan romunskih letalskih sil je v petek zvečer poletelo iz letalske baze Otopeni v Švico, od koder je šest bolnikov s hudimi opeklinami prepeljalo na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico v Parizu. Po navedbah romunskega ministrstva za nacionalno obrambo je bila akcija izvedena po požaru v kraju Crans-Montana, kjer so omenjeni bolniki utrpeli poškodbe. Letalo je bilo posebej konfigurirano za medicinske misije, kar je omogočilo varen transport ponesrečencev. Operacija je bila organizirana po hitrem usklajevanju med romunskimi, švicarskimi in francoskimi organi, da bi poškodovanim zagotovili specializirano oskrbo v Franciji. Vojaško letalo je z baze v bližini Bukarešte poletelo okoli 19. ure po lokalnem času. Gre za humanitarno pomoč romunskih oboroženih sil, ki so s svojo opremo in logistično podporo omogočile prevoz kritično bolnih čez državne meje do ustrezne zdravstvene ustanove.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Angelina Jolie je prispela na mejni prehod Rafa in si ogledala, kako poteka oskrba ranjenih Palestincev. Igralka, ki je tudi nekdanja ambasadorka UNHCR, agencije Združenih narodov za begunce, je obiskala območje v spremstvu.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

Prebivalci območja Gaze so prehod v leto 2026 zaznamovali brez praznovanj, temveč z globoko izčrpanostjo, žalovanjem in krhkim upanjem na konec dolgoletne humanitarne katastrofe. Za tisoče Palestincev, ki prebivajo v taboriščih za razseljene osebe in med ruševinami uničenih sosesk, vsakdan ostaja neizprosen boj za preživetje. Velik del tamkajšnje infrastrukture je popolnoma uničen, prebivalstvo pa se spopada s kroničnim pomanjkanjem električne energije, pitne vode in osnovnih življenjskih potrebščin. Po mesecih nenehnih spopadov in opustošenja prebivalci Gaze leto 2025 opisujejo kot neskončno nočno moro, začetek novega leta pa zanje predstavlja predvsem negotovost. Kljub uničenju je med ljudmi čutiti odločnost, da bi se razmere končno umirile. Mednarodne organizacije še naprej opozarjajo na kritično stanje na terenu, kjer je zaradi uničenih bivališč in pomanjkanja resursov prizadeta celotna populacija, možnosti za hitro obnovo pa ostajajo majhne.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

V nemškem mestu Wesel se je približno 250 pogumnih posameznikov udeležilo tradicionalnega novoletnega skoka v vodo, ki je potekal v ledeno mrzlem jezeru Auesee. Dogodek, ki so ga zaznamovale nizke temperature, je bil organiziran z namenom zbiranja dobrodelnih prispevkov. Kljub mrazu se je na obrežju zbralo precejšnje število udeležilcev in gledalcev, ki so podprli to lokalno tradicijo. Plavalci so s skokom v mrzlo vodo simbolično obeležili začetek novega leta, pri čemer je bila v ospredju solidarnost. Organizatorji so izrazili zadovoljstvo nad udeležbo, saj so zbrana sredstva namenjena različnim dobrodelnim projektom v regiji. Takšni dogodki so v Nemčiji priljubljen način za spodbujanje skupnostnega duha in hkrati opozarjanje na potrebe ranljivejših skupin prebivalstva.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Izraelska vlada je uresničila svoje grožnje in uradno odvzela dovoljenja za delovanje 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam na območju Gaze. Med organizacijami, ki so izgubile licenco, sta tudi uveljavljeni skupini Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki predstavljata ključna stebra humanitarne pomoči na tem opustošenem območju. Odločitev Tel Aviva bo po mnenju kritikov in mednarodnih opazovalcev povzročila popolno zaustavitev nujne medicinske in prehranske oskrbe za civilno prebivalstvo. Uradni razlog za tovrstno drastično potezo je po navedbah izraelskih oblasti dejstvo, da organizacije do postavljenega roka niso posredovale zahtevanih seznamov svojih palestinskih sodelavcev. Izraelsko ministrstvo za diasporo je že pred koncem preteklega leta opozarjalo na to možnost, organizacije pa so se zahtevam uprle zaradi varnostnih razlogov in zaščite svojih uslužbencev. Poteza je sprožila val ogorčenja v mednarodni skupnosti, saj so Združeni narodi in Evropska unija že vnaprej opozarjali na nepopravljive humanitarne posledice, ki jih prinaša takšna omejitev delovanja nevladnih subjektov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Izraelska vlada je pripravila seznam 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ki jim namerava s 1. januarjem prepovedati delovanje na območju Gaze. Med njimi se je nepričakovano znašla tudi kanadska neprofitna organizacija Oxfam-Québec, ki je ob odločitvi izrazila presenečenje. Po poročanju tujih medijev Izrael načrtuje suspenz delovanja več kot dveh ducatov humanitarnih organizacij, ker naj te ne bi izpolnjevale novih pravil o preverjanju mednarodnih subjektov, ki delujejo na tem konfliktnem območju. Predstavniki organizacije Oxfam-Québec so pojasnili, da so bili o uvrstitvi na seznam obveščeni preko medijev in ne neposredno. Odločitev Izraela prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer so mednarodne organizacije ključne za razdeljevanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Izraelske oblasti trdijo, da so novi protokoli nujni za zagotavljanje varnosti in nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko humanitarne skupine opozarjajo, da bodo takšni ukrepi še dodatno ohromili dostavo nujnih življenjskih potrebščin.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

V Bakuju je ob dnevu solidarnosti azerbajdžancev po vsem svetu in prihajajočem novem letu potekala praznična prireditev v živalskem vrtu, ki jo je spodbudila Leyla Əliyeva, podpredsednica sklada Heydər Əliyev ter ustanoviteljica javnega združenja IDEA. Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom iz socialno šibkejših okolij, ki so se udeležili organiziranega ogleda živalskega vrta in različnih zabavnih dejavnosti. Poleg praznovanja v živalskem vrtu je pobuda vključevala tudi razdeljevanje prazničnih daril in pomoči družinam z nizkimi prihodki. Projekt odraža prizadevanja sklada Heydər Əliyev za socialno vključenost in podporo ranljivim skupinam prebivalstva v Azerbajdžanu, hkrati pa krepi vlogo organizacije IDEA pri ozaveščanju o naravi in skrbi za dobrobit skupnosti. Prireditev se je zaključila z razdelitvijo daril vsem prisotnim otrokom.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Izraelske oblasti so sprejele odločitev o prepovedi delovanja 37 mednarodnih nevladnih organizacij na območju Gaze, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026. Evropska unija in Združeni narodi so ostro obsodili to potezo in opozorili, da bo prekinitev humanitarnih dejavnosti povzročila katastrofalne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je že zdaj v kritičnem stanju. James Smith, zdravnik nujne medicinske pomoči, je poudaril, da bo ukinitev pomoči neposredno ogrozila življenja tisočev civilistov, saj te organizacije zagotavljajo nujno oskrbo s hrano, vodo in medicinskimi pripomočki. Napovedana prepoved prihaja v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo, mednarodna skupnost pa Izrael opozarja, da s tem dejanjem blokira nujno pomoč, ki rešuje življenja. Kritiki trdijo, da Izrael humanitarno pomoč uporablja kot politično in vojaško orodje pritiska. Odločitev o izgonu dobrodelnih organizacij sledi dolgotrajnim napetostim in vojaškim operacijam, ki so že povzročile skoraj popoln propad lokalne infrastrukture in zdravstvenega sistema v Gazi.

Združeni narodi so v torek objavili uradni poziv za zbiranje 1,71 milijarde ameriških dolarjev humanitarne pomoči za Afganistan v letu 2026. Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je opozoril, da država kljub manjšemu zmanjšanju potreb ostaja ena največjih humanitarnih kriz na svetu. Po ocenah agencije bo v prihodnjem letu pomoč potrebovalo približno 21,9 milijona ljudi, sredstva pa bodo namenjena neposredni podpori skoraj 18 milijonom najranljivejših prebivalcev. Poziv k financiranju prihaja v času zaostrenih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujejo visoka stopnja brezposelnosti in vsesplošna revščina. Ker se Afganistan še naprej spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, so Združeni narodi poudarili nujnost pravočasnega odziva mednarodne skupnosti. Brez zadostnih sredstev bi se lahko razmere še dodatno poslabšale, kar bi neposredno ogrozilo preživetje milijonov ljudi, ki so odvisni od zunanje pomoči.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Najnovejši podatki Unicefove raziskave SMART v okrožju Um Baru v sudanskem Severnem Darfurju razkrivajo kritično humanitarno stanje, saj je več kot polovica pregledanih otrok akutno podhranjenih. Izsledki kažejo, da vsak šesti otrok trpi za hudo akutno podhranjenostjo, kar predstavlja neposredno življenjsko nevarnost, ki lahko brez takojšnjega zdravljenja vodi v smrt v nekaj tednih. Poročilo poudarja, da so te številke med najvišjimi, kar jih je agencija kadarkoli zabeležila na tem območju. Stopnjevanje spopadov v Sudanu še naprej poganja nepredstavljivo lakoto in množično razseljevanje prebivalstva. Agencije Združenih narodov poročajo o novem valu beguncev, ki se zatečejo v sosednji Čad, kar dodatno potrjuje hitro poslabševanje razmer na terenu. Vojna v državi je prekinila oskrbovalne poti in uničila kmetijsko proizvodnjo, kar neposredno vpliva na najbolj ranljive skupine prebivalstva, zlasti otroke v odročnih predelih Darfurja.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Izraelska vlada je v torek napovedala, da bo s 1. januarjem 2026 prekinila sodelovanje z več kot 25 mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki delujejo na območju Gaze. Med njimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev temelji na navedbah o neizpolnjevanju novih, strožjih pogojev glede poročanja o financiranju, osebju in operativnih postopkih, ki jih je Izrael uvedel za nevladne organizacije na vojnem območju. Prizadete organizacije bodo morale po napovedih Izraela vse svoje dejavnosti zaključiti najpozneje do 1. marca 2026. Ta poteza stopnjuje že tako napete odnose med izraelskimi oblastmi in mednarodnimi humanitarnimi agencijami, ki so že v preteklosti opozarjale na sistematično oviranje pomoči. Kritiki opozarjajo, da bo prepoved delovanja ključnih organizacij še dodatno poglobila humanitarno katastrofo v Gazi, kjer se prebivalstvo sooča s pomanjkanjem hrane in zdravstvene oskrbe kljub krhkemu dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelska stran po drugi strani vztraja, da so varnostni pregledi in nove normativne zahteve nujni za preprečevanje zlorab humanitarnih kanalov s strani oboroženih skupin. Odločitev je že sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki Izrael poziva k zagotovitvi neoviranega dostopa pomoči.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Združeno kraljestvo, Kanada in Francija so v skupni izjavi, ki jo je v torek objavilo britansko zunanje ministrstvo, opozorile na ponovno in resno poslabšanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Države so v dokumentu Izrael pozvale k takojšnjemu ukrepanju in odpravi vseh omejitev, ki ovirajo dostavo nujne pomoči. Po navedbah podpisnic so razmere dosegle kritično točko, ki zahteva takojšen mednarodni odziv. Izjava izpostavlja, da izraelske oblasti blokirajo delovanje organizacije Zdravniki brez meja in drugih ključnih humanitarnih agencij na terenu. Oviranje distribucije hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin po mnenju vpletenih držav stopnjuje krizo, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Skupina držav zahteva vzpostavitev varnih in neoviranih poti za dotok pomoči, saj so trenutne omejitve po njihovih ocenah nevzdržne in v nasprotju s humanitarnimi potrebami regije. Današnji poziv predstavlja stopnjevanje pritiska na Izrael, ki se že dlje časa brani pred očitki o namernem onemogočanju pomoči.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Izrael je napovedal, da bo preklical licence za delovanje približno 40 nevladnim organizacijam v Gazi in Zahodnem bregu, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), ker niso posredovale zahtevanih informacij o svojih zaposlenih. Ukrep bo začel veljati s prihodnjim letom. Francija in devet drugih držav so izrazile zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Gazi, kljub prekinitvi ognja.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu. Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.

Ekipa Združenih narodov je po prvem dostopu do sudanskega mesta El Fašir, ki so ga nedavno zavzele paravojaške Sile za hitro podporo (RSF), poročala o grozljivih razmerah. Humanitarna koordinatorka ZN za Sudan, Denise Brown, je mesto opisala kot »prizorišče zločina«, saj je večina prebivalcev pobegnila, v mestu pa je ostalo le malo preživelih. Obisk, ki je bil izveden v petek, je bil namenjen oceni varnosti za dostavo osnovnih zalog, vendar so predstavniki ZN izrazili globoko zaskrbljenost za usodo ranjenih in morebiti pridržanih oseb, ki jih med kratkim obiskom niso uspeli locirati. Po ocenah je od konca oktobra, ko se je ofenziva na prestolnico Severnega Darfurja stopnjevala, iz mesta zbežalo več kot 100.000 ljudi. Poročila s terena kažejo na opustošeno in skoraj povsem izpraznjeno mesto, kar potrjuje prejšnja opozorila o brutalnosti spopadov. RSF, ki jih po navedbah mednarodnih virov podpirajo Združeni arabski emirati, so mesto zavzeli po večmesečnem obleganju, ki je povzročilo hudo humanitarno krizo in množične žrtve med civilisti. Dogajanje v El Faširju predstavlja eno najtemnejših poglavij trenutne sudanske državljanske vojne, saj so bila kršena vsa načela mednarodnega humanitarnega prava.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Analiza podatkov, ki jo je izvedla medijska mreža 18º North, je razkrila, da je jamajška vlada po pustošenju orkana Melissa zagotovila redno pomoč v hrani le četrtini od več kot 600.000 ogroženih prebivalcev. Čeprav je predsednik vlade izrazil obžalovanje ob posnetkih obupanih državljanov, uradni podatki kažejo na obsežne pomanjkljivosti pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Odkar je orkan Melissa 28. oktobra 2024 dosegel kopno, se otoška država spopada s kritičnim pomanjkanjem osnovnih dobrin. Poročilo poudarja neskladje med vladno retoriko in dejanskim stanjem na terenu, kjer večina pomoči potrebnih oseb ostaja brez sistemske podpore. Distribucija paketov hrane je bila neredna, kar je povzročilo dodatno socialno stisko v najbolj prizadetih regijah. Jamajške oblasti so se po objavi teh podatkov znašle pod pritiskom javnosti, naj pojasnijo razloge za počasno odzivnost in neučinkovito logistično mrežo, ki bi morala oskrbovati prizadeto prebivalstvo.

Močni vetrovi in deževje so v Gazi uničili večino šotorov, ki so nudili zatočišče razseljenim Palestincem. Civilna zaščita poroča, da je bilo uničenih približno 90 odstotkov šotorov. Zaradi poplavljenih taborišč in pomanjkanja pomoči, ki jo blokira Izrael, se humanitarne razmere poslabšujejo. Že najmanj trije otroci so umrli zaradi mraza, več ljudi pa je umrlo zaradi porušenih stavb.

Nizkotlačni vremenski sistemi so prizadeli Gazo, ki jo je opustošila vojna, zaradi česar je po besedah vodje agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) prizadetih najmanj 235.000 ljudi. UNRWA opozarja na 'človeku pripisano' zimsko krizo.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je zaradi neurja Byron, ki je med 10. in 17. decembrom povzročilo porušena poslopja in poškodovane šotore, v Gazi prizadetih približno 235.000 ljudi.

Mestni svetnik Tajčunga Lai Šun-žen je skupaj z dobrodelnim združenjem Tajvana Šjang-aj doniral 2 milijona tajvanskih dolarjev (NT$) za pomoč ekonomsko šibkim učencem in tistim, ki so se znašli v nenadnih težavah, v 27 osnovnih in srednjih šolah v okrožju Bejtun v Tajčungu. Donacija je bila uradno predana v avditoriju Osnovne šole Vensin.

Zaradi mrzlega vala v Franciji nevladne organizacije opozarjajo na težak položaj brezdomcev. Po podatkih zveze FAS decembra 7.000 ljudi, med njimi 2.000 otrok, ni dobilo nujne nastanitve in je spalo na ulici.

ZDA so obljubile 2 milijardi dolarjev humanitarne pomoči ZN, medtem ko Trumpova administracija nadaljuje z zmanjševanjem ameriške pomoči v tujini in svari agencije ZN, da se morajo 'prilagoditi ali umreti'.

Video posnetek je ujel tatvino dobrodelnih prispevkov, namenjenih NSW Railway Band, v mestni hiši. Podrobnosti o storilcu in obsegu tatvine niso znane, vendar posnetek služi kot dokaz o dejanju.

Rusija poziva k odpravi vseh omejitev za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, kjer so razmere za prebivalstvo izjemno težke.

Zaradi spopadov med sudansko vojsko in paravojaško skupino Rapid Support Forces (RSF) je bilo v zahodnem in južnem Sudanu v zadnjih treh dneh razseljenih več kot 10.000 ljudi. Po podatkih Združenih narodov so napadi na vasi Um Baru in Kernoi blizu meje s Čadom povzročili razselitev več kot 7.000 oseb med 25. in 26. decembrom.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Papež Frančišek je poslal humanitarno pomoč v prizadeta območja Ukrajine. Trije tovornjaki s hrano so bili poslani v frontne regije, so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža.

Močno deževje je konec tedna poplavilo improvizirana taborišča v Gazi, kjer so se Palestinci, razseljeni zaradi dvoletne vojne, trudili ostati suhi v šotorih. Voda je bila ponekod globoka do gležnjev.

Med prazniki se številni študenti počutijo osamljene. Zato jih društvo StudHelp povezuje z različnimi prostovoljci, s katerimi lahko preživijo praznični čas v dobri družbi.

V Gazi se tisoči razseljenih oseb pripravljajo na nadaljnje zimsko deževje. Mnoge družine živijo v šotorih že približno dve leti. Razmere so težke, saj se soočajo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo v ZDA srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi in iranskem vplivu. Medtem je izraelski minister za vojaške zadeve, Israel Katz, ponovil, da Izrael ne bo nikoli zapustil območja Gaze in da namerava tam zgraditi naselja, kar je v nasprotju z načrtom premirja, ki ga je predlagal Trump. Pričakujejo se napetosti glede vloge Turčije v Gazi in povojne obnove.

Maarten van der Weijden je v Zaltbommlu na Nizozemskem zbral več kot 10.500 evrov za raziskave raka s plavalno akcijo. Nekdanji vrhunski plavalec je v bazenu De Sportwaard podrl svetovni rekord v plavanju nazaj, pri čemer so ljudje lahko donirali.

V Afganistanu se humanitarne razmere zaostrujejo, saj milijone ljudi, kot je Rahimullah iz Kabula, preživlja s prodajo nogavic in je odvisnih od humanitarne pomoči. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa bo leta 2025 pomoč potrebovalo približno 22,9 milijona ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva.

Zgodba Ogechi Irondi priča o moči donacij. Zaradi finančnih težav je bila mati samohranilka blizu brezdomstvu, vendar so ji neznanci s svojimi donacijami omogočili nadaljevanje študija in pridobitev dveh diplom. Članek izpostavlja organizacije, ki transparentno prikazujejo, kako donacije neposredno vplivajo na življenja posameznikov.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je v zadnjih 48 urah v bolnišnicah umrlo 29 ljudi, med njimi štiri nove žrtve in 25 izkopanih iz ruševin. Še vedno je veliko žrtev pod ruševinami.

Skupnost se je združila, da bi zbrala sredstva za dečka, čigar mati je bila domnevno ubita s strani njenega moža. Zbiranje sredstev poteka, da bi pomagali dečku v tem težkem obdobju.

Cami Teacoach je, ko je njen sin dopolnil tri leta, začela iskati prostovoljne priložnosti, ki bi jih lahko opravljala skupaj. Skupaj sta izdelovala valentinove voščilnice za starejše občane in pobirala smeti med pohodi.

Skrivnostni poslovnež z alkoholom obarvano preteklostjo se boji, da bi izpadel bahav, saj tega Bog ne bi odobraval. Po tem, ko je zgodba družine Savolaisrouva ganila javnost, se je odzval z željo po pomoči.

Grška obalna straža je v petek rešila približno 400 migrantov v bližini majhnega grškega otoka Gavdos južno od Krete. Migranti so bili na krovu ribiške ladje in so iskali azil v Evropski uniji. Številni migranti se odpravljajo na nevarno pot med Turčijo in grškimi otoki ali iz Libije proti Kreti, pri čemer so brodolomi pogosti.

Veronica Suazo, ki že nekaj let dela v veterinarski oskrbi, je na božično jutro doživela presenečenje, ko je anonimni donator poravnal vse stroške urgence v veterinarski bolnišnici v Koloradu. Podrobnosti o donatorju niso znane, dejanje pa je poskrbelo za veliko olajšanje in veselje med lastniki živali.

Riyad, 14-letnik iz Boxmeerja na Nizozemskem, ki je zaradi hude bolezni priklenjen na invalidski voziček in potrebuje finančno pomoč, je presenetil radijske voditelje dobrodelne akcije »Glazen Huis«, ko je sam daroval velik znesek za drug dobrodelni namen. Njegova gesta je izjemno ganila prisotne.

Bolnišnica Al-Avda v Nuseiratu v osrednji Gazi je začasno ustavila večino svojih dejavnosti zaradi pomanjkanja goriva za generatorje. Delujejo le še nujne službe, kot so urgenca, porodnišnica in pediatrija. Bolnišnica sicer dnevno oskrbi okoli tisoč pacientov in gosti 60 bolnikov.

Hrvatski izseljenci iz ZDA, ki izhajajo iz ribiške vasice Nerezine na otoku Lošinj, so s finančno donacijo pomagali Združenju rejnikov Primorsko-goranske županije "DamDom" pri plačilu najema prostorov. Donacija omogoča združenju, da nadaljuje s svojim delom v podporo rejniškim družinam.

Podjetje »Metinvest« je prejelo mednarodno nagrado Globalnega dogovora Združenih narodov v Ukrajini »Partnership for Sustainability Award 2025« v kategoriji »Obnova Ukrajine« za izgradnjo podzemne bolnišnice za ukrajinsko vojsko.

Nemški Rdeči križ (DRK) je prejel približno petino manj donacij kot v preteklih letih. Čeprav je božični čas tradicionalno čas, ko ljudje največ prispevajo v dobrodelne namene, se zdi, da so donacije letos nekoliko manjše.

V Gazi je 168 palestinskih zdravnikov prejelo napredne medicinske certifikate med ruševinami bolnišnice Al-Šifa, ki jo je uničil Izrael. Slovesnost, ki je potekala na mestu uničene bolnišnice, poudarja velik vpliv dvoletne vojne na zdravstveni sistem v Gazi.

Fondacija SOS Dečija sela Srbija je sprožila kampanjo "Niso vse Nove godine srečne" z namenom, da bi spodbudila državljane k doniranju in pomoči družinam, ki živijo na robu družbe.

Prostovoljci se trudijo pomagati ljudem, ki se soočajo s težkimi življenjskimi situacijami, tako da jim pripravljajo in dostavljajo domačo lazanjo. S tem dejanjem želijo prejemnikom vliti upanje in jim olajšati stisko.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Kljub temu, da se je leta 2025 več kot milijon Afganistancev vrnilo v domovino, v Pakistanu še vedno živi približno dva milijona afganistanskih beguncev, je sporočil UNHCR. Samo novembra se je v Afganistan vrnilo 171.055 ljudi, od tega je bilo 37.899 deportiranih preko mejnih prehodov Chaman, Torkham in Barabcha. UNHCR je v novembru v Afganistan poslal tudi več kot 31.500 imetnikov kartic PoR.

Oleksandr Burtnovskyi, 52-letni Ukrajinec, je bil poškodovan, ko je šel po kruh in opazil dron. Zdaj leži v izolaciji v bolnišnici na Nizozemskem, približno 2000 kilometrov od doma, s kovinskim ogrodjem, ki mu drži kost v nogi. Kljub temu ostaja poln upanja.

V zahodnem New Yorku so trgovine poročale o povečanem obisku zaradi nakupov v zadnjem trenutku. Po koncu božične nakupovalne mrzlice pa se je začelo obdobje popustov in vračil daril.

Boudewijn Boes iz Hengela je bil "chef de mission" akcije 3FM Serious Request, ki je dosegla rekordno zbiranje sredstev. Po lastnih besedah bi raje sam podrl rekord iz Enschedeja. Doživel je teden poln veselja in žalosti, ki se je zaključil z rekordnim izkupičkom.

Mesto Atene je tudi letos nadaljevalo s tradicijo božičnega kosila ljubezni, ki ga je organiziralo prek Centra za sprejem in solidarnost (KYADA). Župan Aten, Haris Dukas, je bil prisoten, ko so v zaprti košarkarski dvorani Rouf razdelili 1300 obrokov tradicionalnih prazničnih jedi brezdomcem in ekonomsko ranljivim občanom. Dukas je poudaril, da si mesto prizadeva zaščititi brezdomce in jim zagotoviti dostojanstvo, saj vsak dan ponujajo hrano 800 ljudem.

Grške oblasti so rešile 52 migrantov v dveh ločenih operacijah. Južno od Krete so rešili 39 migrantov iz gumijastega čolna, na otoku Farmakonisi pa 13. Poročajo tudi o pogrešanem mladem dečku.

Po zaključku akcije Serious Request bo del zbranih sredstev namenjen otroškemu mišičnemu centru v Leidnu. Otroški nevrolog Erik Niks in otroški fizioterapevt Menno van der Holst bosta sredstva uporabila za nakup zdravil in nudenje pomoči otrokom z mišičnimi obolenji.

Nekdanji slovenski reprezentant Josip Iličić je s potezo, ki jo je izvedel skupaj z NK Koper, poskrbel za eno najlepših božičnih zgodb. Po tem, ko je mati devetletnega dečka objavila ganljiv apel, da je bil njen sin pretepen, sta Iličić in klub priskočila na pomoč in mu polepšala božič.

Iranska obmejna policija v Tajbadu je rešila 1600 afganistanskih državljanov pred skorajšnjo smrtjo zaradi mraza in zmrzali, je sporočil tiskovni predstavnik policije.

Zavetišče za živali Homeward v Fargu je ta teden doseglo 1.500 posvojitev živali, kar je rekordno število. Zavetišče zbira sredstva za nov objekt, saj je obstoječi v severnem Fargu postal premajhen.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Posebno božično srečanje je gostilo mlade družine, upokojence, brezdomce, prosilce za azil in druge domačine, ki so iskali družbo.

Sebastian Cassie, organizator tradicionalnega božičnega kosila v Bondi v Avstraliji, je skoraj odpovedal letošnji dogodek, vendar ga je lokalni rabin prepričal, da ga mora izpeljati. Kosilo je združilo ljudi in prineslo svetlobo v temnem obdobju.

Taylor Swift je donirala po milijon dolarjev Ameriškemu združenju za srce in organizaciji Feeding America, so sporočile organizacije. Pevka s tem podpira njihovo delo.

Jinkx Monsoon in BenDeLaCreme s svojo že osmo zaporedno praznično predstavo navdušujeta občinstvo in sta po mnenju kritikov celo boljša od 'Hrestača'. Netflix je na božični večer dodal film 'Goodbye June', ki govori o britanski družini, ki preživlja zadnji božič z bolno materjo. BBC pa je predstavil novo zgodbo o duhovih 'The Room in the Tower' z Tobiasom Menziesom v glavni vlogi, ki obljublja strašljivo vzdušje.

Košarkarja Zoran Nikolić in Džuvan Morgan ter Miss Črne gore, Andrea Nikolić, so obiskali Dnevni center v Podgorici za otroke in mladostnike s težavami v razvoju. Preživeli so čas z uporabniki in zaposlenimi ter se seznanili z delom centra.

Akcija 3FM Serious Request je zbrala rekordnih 18.423.566 evrov za dobrodelno organizacijo Spieren voor Spieren. Po šestih dneh zbiranja sredstev v Glazbeni hiši v Den Boschu so razglasili, da je zbrani znesek najvišji doslej v zgodovini akcije.

Ruska blogerka in model Oksana Samojlova je organizirala dobrodelno božično prireditev za otroke iz rejniških domov. Na njeno kmetijo je povabila tudi novinarje, kjer pa je prestrašen jelen "napadal" enega izmed njih. Dogodek je bil posnet.

V osrednjem Sredozemlju se je zgodila tragedija, ko se je potopila ladja s migranti. Po navedbah nevladne organizacije Sea-Watch je umrlo 116 ljudi. Edini preživeli je bil rešen s strani tunizijskega ribiča. Žrtve so se na pot odpravile s čolnom iz Libije.

Katar je pozdravil dogovor o izmenjavi ujetnikov in pridržanih oseb v Jemnu, ki je bil podpisan v Muscatu v Omanu, in ga ocenil kot pomemben korak k reševanju humanitarnih vprašanj. Tudi Iran je pozdravil dogovor med jemenskima stranema o izmenjavi skoraj 3.000 ujetnikov, pri čemer je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ta korak označil za pomemben humanitarni ukrep.

Razdeljevalnice hrane v Brandenburgu so zaradi praznikov začasno zmanjšale svoje dejavnosti. Povečano povpraševanje po hrani že leta obremenjuje te organizacije, zato je prekinitev ponudbe v prazničnem času še posebej problematična.

Izkupiček akcije 3FM Serious Request je presegel 15 milijonov evrov, potem ko so športniki prispevali več kot milijon evrov. Med donatorji so bili Frédérique Matla in drugi.

Dobrodelna akcija Ö3-Weihnachtswunder je letos zbrala rekordnih 5.562.382 evrov za družine v stiski v Avstriji. Ekipa, ki so jo sestavljali Philipp Hansa, Tina Ritschl in Andi Knoll, je 120 ur oddajala iz Salzburga. Zbrana sredstva, ki so jih prispevali poslušalci v zameno za glasbene želje, bodo namenjena skladu "Licht ins Dunkel-Soforthilfonds". Dodatnih 430.000 evrov je bilo zbranih preko akcije Ö3-Wundertüte, v kateri so pozivali k okoljsko odgovornemu recikliranju starih mobilnih telefonov.

Fundacija Toys for Tots poroča o zmanjšanju donacij, zaradi česar se pri zagotavljanju daril za otroke zanaša na dodatne pakete. Kljub izzivom fundacija upa, da bo leta 2024 obdarila približno 12,9 milijona otrok, kar je blizu rekordni številki.

Nova kampanja Fundacije Long Covid, ki prikazuje, kako virus prizadene življenja ljudi, je sprožila razburjenje. Izkazalo se je, da dva od treh glavnih likov v kampanji, ki naj bi bili bolni, v resnici ne obstajata. Kampanja je sicer vzbudila sočutje in spodbudila k donacijam, a je uporaba izmišljenih likov sprožila vprašanja o etičnosti.

Danski Rdeči križ je letos razdelil božično pomoč več kot 23.000 družinam, kar je največ v zadnjih desetih letih. Število družin, ki prejemajo pomoč, se je povečalo za 1200 v primerjavi z lanskim letom.

Božičkovi škratje so bili zaposleni z razveseljevanjem vojaških družin. Božiček si je vzel čas za vožnjo z vlakom z vojaškimi družinami po Aljaski in za udeležbo na zabavah z darili in dobrotami.

Taylor Swift je poleg donacije organizaciji Feeding America donirala tudi milijon dolarjev Ameriškemu združenju za srce v čast svojemu očetu, ki je bil letos operiran na srcu.

Akcija 3FM Serious Request v Den Boschu podira rekorde. Na predzadnji večer dogodka Glazen Huis na trgu je bil razkrit nov zgodovinski vmesni znesek: 12.288.653 evrov, kar pomeni, da je največji izkupiček v zgodovini akcije skoraj dosežen.

Zagovorniki Palestincev pozivajo Ottawo, naj stori več za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, saj po njihovem mnenju izpustitev izraelskih talcev ni ustavila smrti in nasilja, ki bi ju lahko preprečili. Aktivisti so na tiskovni konferenci na Parliament Hillu izrazili mnenje, da mora Kanada povečati humanitarno pomoč in podpreti preiskave domnevnih vojnih zločinov.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da se 1,6 milijona Palestincev v Gazi sooča z akutno prehransko negotovostjo zaradi hudega pomanjkanja in obsežnega uničenja. Razmere v Gazi ostajajo kritične, humanitarne potrebe pa so ogromne. UNRWA je opozorila, da je kriza lakote v Gazi posledica človeškega delovanja.

Po poročanju več virov, bo povprečna cena električne energije na borzi na božični večer padla pod 0,3 centa, kar omogoča poceni savnanje.

Gracie Abrams, Aaron Dessner iz skupine The National in Justin Vernon iz Bon Iver so združili moči za izdajo singla "Sold Out", s katerim želijo opozoriti na problematiko nasilja s strelnim orožjem. Izkupiček od prodaje pesmi bo namenjen organizaciji Everytown, ki se bori za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem. Kot so dejali, je pesem žalostna, vendar pomembna, saj opozarja na bolečino sveta.

Brezdomni moški iz Stuttgarta je z zbiranjem kavcij za steklenice zbral 200 evrov in jih podaril samohranilki. Njegova gesta je ganila ljudi po vsej Nemčiji in opozorila na težave pri socialni pomoči.

V podeželskem letališču v Virginiji je 16 potnikov, pretežno živali, izstopilo iz letala, ki jim je spremenilo življenje. Njihov transport je bil organiziran po letalski nesreči Seuka Kima, ki je spodbudila nastanek prostovoljne mreže za reševanje živali. Prostovoljci so se zbrali, da bi pomagali živalim v stiski, ki so jih prizadele različne nesreče.

Na Nizozemskem se je na stotine ljudi prijavilo kot darovalci krvotvornih matičnih celic po pozivu v flamski različici dobrodelne akcije Glazen Huis. Enajstletna deklica je v oddaji De Warmste Week povedala, da ima življenjsko nevarno bolezen krvi, imenovano beta-talasemija, in potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic, da bi se pozdravila. V Flandriji se je kot darovalcev krvotvornih matičnih celic prijavilo že več kot 1300 ljudi.

Slikar Gerhard Richter je tik pred božičem podaril umetniške grafike za dražbo. Izkupiček bo namenjen pomoči brezdomcem.

Po dveh letih je zgradba družine Halawa v Gazi ostala stoječa nad ruševinami in tako postala zatočišče za Palestince. Družina se prilagaja spremenjenemu okolju in najde moč v vsakem kotičku svojega poškodovanega doma.

V umetniškem okrožju Pier-2 v tajvanskem Kaohsiungu so ob obali odprli novo umetniško instalacijo »Radovedni gugalnik«, ki vsebuje šest interaktivnih gugalnic z zvočnimi in svetlobnimi učinki. Instalacija naj bi obiskovalcem popestrila praznični čas.

Grčija, Slovenija, Velika Britanija, Južna Koreja, Sierra Leone, Panama, Francija, Gvajana in Danska so izdale strogo sporočilo o stopnjevanju brutalnosti nad ženskami in dekleti v Sudanu. V skupni izjavi so države opozorile, da je spolno in spolno pogojeno nasilje dobilo razsežnosti vojne taktike in da se razmere hitro slabšajo, pri čemer se celotne skupnosti soočajo z nevarnostjo brez primere. Opozorile so, da Sudan doživlja najhujšo humanitarno krizo na svetu.

Akcija 3FM Serious Request je četrti dan zapored dosegla rekordni znesek 10.135.897 evrov, ki bo namenjen fundaciji Spieren voor Spieren.

Ljubica, petletna mešanka, že eno leto preživlja v zavetišču v Veliki Britaniji in upa na nov dom. Kljub njeni ljubeznivosti in želji po navezovanju, se zanjo ni nihče resno zanimal. Rešena je bila z ulic in potrebuje priložnost, da najde družino, ki si jo zasluži.

Šlager pevec Frank Zander je tudi letos, že od leta 1995, v Berlinu organiziral božično večerjo za brezdomce in ljudi v stiski. Na dogodku so kot natakarji prostovoljno pomagale številne znane osebnosti.

Iran je izjavil, da je njegov program balističnih izstrelkov obramben in ne predmet pogajanj, medtem ko ZDA in Izrael izražata vse večjo zaskrbljenost zaradi iranskih raketnih zmogljivosti. Izrael naj bi pred srečanjem Netanjahuja s Trumpom preusmeril pozornost z iranskega jedrskega programa na raketne zmogljivosti, kar iranski mediji vidijo kot izgovor za novo vojno. Netanyahu naj bi na srečanju s Trumpom iskal odobritev za nove napade na Iran.

Princ William in njegov sin, princ George, sta se pridružila prostovoljcem pri pripravi božičnega kosila v zavetišču za brezdomce The Passage v Londonu. William je to zavetišče prvič obiskal kot otrok s svojo materjo, princeso Diano, leta 1993. George je sledil stopinjam svojega očeta in babice, s čimer so nadaljevali tradicijo pomoči najbolj ranljivim.

Anonimni donatorji so z izjemno velikodušno donacijo presenetili 3FM Serious Request. DJ-i v Glazbeni hiši v Den Boschu so bili presenečeni z zlato ovojnico, ki je vsebovala posebno akcijo, ki je na koncu zbrala 1.458.000 evrov.

Mucka Titan je ena izmed stotin živali, ki jih je letos oskrbelo reševalno društvo v Brisbanu v Avstraliji. Najdena je bila v posodi z lepilom in je potrebovala obsežno rehabilitacijo.

V Zadru se bo 27. decembra 2025 odvil tradicionalni dobrodelni božični tek, imenovan Zadar Christmas Run 2025. Tekači bodo štartali ob 15:30 na Puntamici, cilj pa bo na Muraju v središču mesta, kjer jih bo pričakalo praznično vzdušje. Na dogodku pričakujejo več kot 420 tekačev iz 14 držav.

V Penghuju je potekala slovesnost ob začetku obnove katoliškega centra 惠民啟智, ki ga je leta 1981 ustanovil oče呂若瑟. Stavba, namenjena dnevnemu varstvu invalidnih oseb, je bila zaradi dotrajanosti in korozije razglašena za nevarno že leta 2021. Obnova je bila omogočena s pomočjo dobrotnikov.

Palestinci v Gazi so prisiljeni izbirati med življenjem v šotorih, izpostavljenih vremenskim vplivom, ali tveganjem življenja znotraj ruševin stavb, ki se lahko kadar koli zrušijo, saj je bilo v vojni uničenih več kot 400.000 domov.

Družinska akcija v Združenem kraljestvu opozarja, da si številne družine ne morejo privoščiti božičnih daril, medtem ko muzej v Brightonu poziva k 'dekolonizaciji' podobe Božička, češ da je preveč 'bel'. V Baton Rougeu v ZDA pa je motoristična skupina Nubian Kruzers organizirala obdarovanje otrok iz revnih družin.

Bryan Reisberg, filmski ustvarjalec iz New Yorka, potuje z reševalnimi psi v nahrbtniku po podzemni železnici. Na njegovem nahrbtniku je napisano 'Posvoji me'. Videoposnetki, ki jih objavlja na družbenih omrežjih, so dosegli milijone ljudi in pomagali že desetim psom najti nove domove.

Mesto Tainan je začelo gradnjo socialnih stanovanj in javne obnove. V okrožju Dong je bila slovesna položitev temeljnega kamna za socialno stanovanjsko sosesko »Udobno Houjia«. Projekt naj bi bil končan leta 2029, kar je pomemben korak pri uresničevanju javnega interesa in pravice do stanovanja.

Neprofitna organizacija, ki je prejela 3,8 milijona dolarjev vredno posestvo v Newtownu za svoj novi sedež, je ustanovila sklad za pomoč žrtvam streljanja v Bondi Junctionu. Podrobnosti o tem, zakaj je bilo posestvo težko podariti, niso navedene.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je opozorilo na resno pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov v bolnišnicah. Pomanjkanje zdravil je doseglo 52 %, medicinskih pripomočkov pa 71 %, pri čemer so najbolj kritične razmere v urgentnih službah. Ministrstvo je pozvalo k povečanju zalog zdravil, medicinskega potrošnega materiala in laboratorijskih pripomočkov.

Na trgu v Den Boschu so v nedeljo zvečer razkrili tretjo vmesno številko zbranih sredstev za akcijo Serious Request. Do sedaj so zbrali 7.423.618 evrov.

Žvižgači trdijo, da je avstralska organizacija Disaster Relief Australia napihnila število svojih članov, ima nepregledne prakse zaposlovanja in daje prednost trženju pred misijami. Poudarjajo, da je organizacija izgubila osrednji namen.

Joey, Kasper in Nick, prijatelji iz Utrechta, so se odločili, da bodo na božični večer povabili neznance iz interneta v svoj dom. Navdih za to potezo so dobili po zloglasnem 'Projektu X', vendar so kljub temu želeli ustvariti prijetno vzdušje in ljudem podariti občutek povezanosti. Njihova iniciativa je prejela presenetljivo pozitiven odziv.

Gasilcem iz Botoșanija je družini s sedmimi otroki, ki so bili na robu tega, da ostanejo brez strehe nad glavo, podaril hišo, ki jo je podedoval od svojih starih staršev. Poteza je izjemno ganljiva, saj je družina zaradi izselitve ostala brez možnosti bivanja.

Princ George je s princem Williamom obiskal zavetišče za brezdomce The Passage, kjer je princ William prvič obiskal s princeso Diano leta 1993. Obisk je zaznamoval nadaljevanje družinske predanosti boju proti brezdomstvu. Na božičnem kosilu v zavetišču je princ George pomagal pri pripravi obrokov in okraševanju božičnega drevesa. V družinski božični voščilnici je opazen tudi tesen odnos med princem Georgeom in kraljem Charlesom.

Italijanska obalna straža je sredi noči posredovala in rešila 50 ljudi, vključno z dojenčkom, pred obalo otoka Lampedusa. Migranti so bili v nevarnosti na morju.

Izvedba mirovnega načrta za Gazo se še naprej zatika zaradi sporne zahteve po razorožitvi Hamasa. Kljub prekinitvi ognja, razmere za prebivalce ostajajo napete.

Več kot pol milijona ljudi je bilo razseljenih s svojih domov v Kambodži zaradi dvotedenskih smrtonosnih spopadov z sosednjo Tajsko, je sporočilo notranje ministrstvo v Phnom Penhu.

Na dobrodelnem vrtnem dogodku v organizaciji družinskega centra v Changhuju so podpisana žoga in rokavica igralca Lin Jia-zhenga, zmagovalca v bejzbolu, pritegnili veliko pozornosti. Kupci so prihajali že zgodaj zjutraj, nekateri celo iz Tainana, da bi kupili te predmete. Posamezniki so kupili tudi do štiri žoge naenkrat.

Razširitev lakote v Gazi je bila preprečena, vendar je položaj še vedno kritičen, saj celotnemu palestinskemu ozemlju še vedno grozi stradanje, je sporočila vodilna svetovna avtoriteta za prehranske krize. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) opozarja, da je 1,6 milijona ljudi v Gazi lačnih, saj Izrael blokira pomoč. Kljub omejenim izboljšavam od začetka premirja oktobra, Gaza ostaja ujeta v »umetno povzročeni lakotni krizi«.

V okviru humanitarne operacije je Rusija zagotovila vrnitev skupine svojih državljanov, ki so bili na ozemlju Ukrajine. To je potrdila pooblaščenka za človekove pravice v Ruski federaciji, Tatjana Moskalkova, v pogovoru za RIA Novosti.

Akcija Serious Request nizozemskega radia 3FM je v dveh dneh zbrala 5.931.644 evrov, kar je rekordni znesek v tako kratkem času. Zbrana sredstva so namenjena fundaciji Spieren voor Spieren, ki pomaga otrokom z mišičnimi boleznimi.

Trije afganistanski migranti so umrli zaradi podhladitve v zahodni provinci Herat, ko so poskušali nezakonito prečkati mejo v Iran. Iranske oblasti so med januarjem in koncem novembra 2025 prisilile več kot 1,8 milijona Afganistancev, da se vrnejo v Afganistan.

Rob Jetten je v soboto popoldne aktivno vodil kampanjo v Glazeni hiši na trgu v Den Boschu, kjer se je preizkusil kot radijski DJ. Izrazil je zadovoljstvo nad uspehom dogodka v prestolnici svoje province.

Na ukaz kralja Mohameda VI. je maroška vojska vzpostavila tri poljske vojaške medicinske in kirurške bolnišnice v skupnostih Ait Mohamed v provinci Azilal, Wirgan v provinci Al Haouz in Tunfit v provinci Midelt. Ta poteza je del prizadevanj za pomoč prebivalcem, ki jih je prizadel val mrazu.

Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je opozorila na porast smrti otrok v Gazi zaradi hude zime in omejitev, ki jih izraelske oblasti nalagajo pri dostavi humanitarne pomoči. MSF poziva Izrael, naj dovoli dostavo nujne pomoči v Gazo, kjer otroci umirajo zaradi mraza.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da je v zadnjem letu in pol več kot 1.000 bolnikov umrlo med čakanjem na nujno medicinsko evakuacijo iz vojnega območja Gaze. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na omrežju X objavil, da je po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi znanih 1.092 primerov.

Dance skupina 2 Brothers on the 4th Floor je nastopila na dobrodelnem dogodku Serious Request, kar je bil zadnji nastop v Nizozemski, saj se D-Rock zaradi bolezni poslavlja od nastopanja.

Združeni narodi (ZN) so sporočili, da so hutijevci v Jemnu pridržali še deset njihovih uslužbencev, s čimer se je skupno število pridržanih uslužbencev ZN povzpelo na 69. Generalni sekretar ZN je obsodil pridržanja in pozval k spoštovanju mednarodnega prava, da ne bi bile ogrožene humanitarne pomoči.

Združeni narodi so sporočili, da v Gazi ni več lakote, vendar večina prebivalstva še vedno trpi zaradi visoke stopnje prehranske negotovosti. Po podatkih organizacije IPC, ki deluje pod okriljem ZN, se je varnost preskrbe s hrano izboljšala po prekinitvi ognja 10. oktobra 2025. Kljub temu je stanje še vedno kritično, celotno območje pa ostaja v "izrednih razmerah" do sredine aprila 2026.

Fundacija Qiu Ya je podelila bejzbolske štipendije in nagrade za branje 26 mladim nadarjenim igralcem iz petih šol v okrožju Hsinchu. Trener Long Mao je prejel donacije športne opreme, knjig in štipendij od Zeng Hao-honga, ki je lani vodil Tajvan.

Fundacija za dobrodelnost podjetja TSMC je v sodelovanju z izobraževalnim uradom okrožja Taitung na Tajvanu organizirala »Družinski sejem poklicnih preizkusov« v srednji šoli Gongdong. Dogodek je pritegnil več kot 2000 učiteljev, dijakov in staršev iz celotnega okrožja, ki so se lahko seznanili z različnimi poklici skozi praktične preizkuse in izkušnje.

Ukrajinski ombudsman Dmitro Lubinec je trdil, da je ruska vojska iz regije Sumi prisilno odpeljala približno 50 ukrajinskih civilistov v Rusijo. Poročila tudi navajajo, da so ruske sile prestopile mejo z Ukrajino v severovzhodni regiji Sumi.

Brezdomni moški iz Stuttgarta je podaril 200 evrov, zbranih s kavcijami za plastenke, da bi omogočil lepše praznovanje praznikov za samohranilke. Njegova ganljiva gesta je pritegnila veliko pozornosti in izkazala njegovo sočutje do tistih, ki se soočajo s težkimi življenjskimi razmerami.

Oddelek za živali okrožja Riverside v Kaliforniji ne bo zaračunal posvojnin za mačke in pse med dogodkom "Dom za praznike", ki bo potekal od 19. do 24. decembra v vseh štirih okrožnih zavetiščih. Akcija vključuje sterilizacijo/kastracijo, mikročipiranje in cepljenja.

Generalna skupščina Združenih narodov je za novega visokega komisarja ZN za begunce izvolila Barhama Saliha, nekdanjega iraškega predsednika. Salih, ki je v preteklosti bežal pred preganjanjem pod režimom Sadama Huseina, bo prvi vodja agencije ZN za begunce s Bližnjega vzhoda po poznih sedemdesetih letih. 193-člansko telo ZN je 65-letnega kurdskega politika izvolilo s soglasjem.

Ahmed al-Ahmed, rojen v Siriji in živeč v Avstraliji, je prejel ček v vrednosti 2,5 milijona dolarjev, ki so bili zbrani v znak podpore za njegovo hrabrost, ko je obvladal enega od napadalcev na plaži Bondi.

V okviru akcije 'Za grad, ki se ga ima rad', je ALTA Banka zagotovila darila in opremo za varovance doma in otroke iz ranljivih družbenih skupin v Beli Crkvi.

V aprilskem napadu na begunsko taborišče Zamzam blizu sudanskega mesta el-Fasher je umrlo najmanj 1013 ljudi, poroča Združeni narodi. Po navedbah poročila, paramilitarne sile Rapid Support Forces (RSF), ki so izvedle napad, niso storile dovolj, da bi preprečile smrt civilistov in so jih morda celo namerno ciljale.

Ruska pevka Надежда Бабкина je sprejela odločitev o ukinitvi svojega dobrodelnega sklada, ki je skoraj tri desetletja nudil pomoč ostarelim umetnikom. Kot razlog se navaja finančna izguba.

V Thomasvillu v jugozahodni Alabami so prostovoljci združenja United Way of Southwest Alabama, podjetja Westervelt Lumber in Kluba fantov in deklet jugozahodne Alabame 12. decembra razdelili hrano lokalni skupnosti. Družine so lahko prejele škatlo hrane ob predložitvi veljavnega vozniškega dovoljenja ali drugega identifikacijskega dokumenta. Razdelili so škatle s hrano na parkirišču Kluba fantov in deklet.

Vodja nacionalnega centra za napovedovanje in obvladovanje nevarnosti vremenskih razmer je izdal rdeči alarm zaradi obsežnih poplav v Iranu. Napovedujejo nadaljnje snežne padavine in močan veter v južni polovici države, nevarnost snežnih plazov in hude ozebline v večini gorskih območij v četrtek in petek, 27. in 28. decembra.

V regiji Mbera v Mavretaniji se skupina beguncev, ki jih podpira UNHCR, usposablja za boj proti požarom v divjini. Ti prostovoljni gasilci s skupnimi močmi pomagajo pri zaščiti skupnosti, ki jih je sprejela, saj so požari v tem sušnem območju pogosti in uničujoči.

Zimske nevihte, vključno z nevihto Byron, so močno prizadele Gazo in poslabšale že tako kritične razmere za stotisoče razseljenih Palestincev. Agencije za pomoč opozarjajo, da je dostop do pomoči še vedno oviran. Zaradi poškodovanih domov in poplavljenih taborišč se razmere za prebivalce še slabšajo.

Združeni narodi in več kot 200 lokalnih ter mednarodnih humanitarnih organizacij so opozorili, da so humanitarne operacije na palestinskih ozemljih, zlasti v Gazi, ogrožene zaradi izraelskih ovir, vključno z nejasnim in politično motiviranim postopkom registracije. Veliko mednarodnih organizacij se sooča z de-registracijo do 31. decembra, kar bi pomenilo zaprtje delovanja v 60 dneh. Opozorila pozivajo k pritisku na Izrael, da odpravi omejitve, ki dušijo humanitarno pomoč.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je napovedal dodaten sprejem afganistanskih državljanov, ki se še nahajajo v Pakistanu in imajo zagotovljen vstop v Nemčijo. Opozicija kritizira počasnost postopka in govori o moralnem bankrotu nemške vlade glede na časovno stisko in nevarnosti.

Kevin Renneke je v ponedeljek, 15. decembra, v mestu Montevideo v Minnesoti presenetil 20 nakupovalcev v predbožičnem času s tem, da jim je podaril 50-dolarske bankovce.

Petletni Boaz iz Keldonka na Nizozemskem je postal eden od obrazov akcije Serious Request, a njegovi starši se zavedajo, da je bolezen premočna. Boaz boleha za mišično boleznijo, ki mu postopoma odvzema vse življenjske funkcije. Njegova mati je že takoj po rojstvu slutila, da nekaj ni v redu, sedaj pa se soočajo z dejstvom, da ga bodo izgubili, zdravilo pa bo prišlo prepozno.

3FM-dj Mart Meijer je predstavil notranjost 'Glazene Hiše' (Steklene hiše) na trgu v Den Boschu, kjer bo sedem dni zaprt v sklopu dobrodelne akcije 3FM Serious Request. Meijer je dejal, da se v hiši počuti domače.

Ustanovitelj Amazona, Jeff Bezos, in njegova žena Lauren Sánchez Bezos sta podarila 5 milijonov dolarjev Davidu Flinku, ustanovitelju mreže za podporo nevrorazličnim študentom, Neurodiversity Alliance. Flink pripisuje to priznanje študentom, ki poganjajo njegovo gibanje za bolj vključujoče učilnice.

Sklad 球芽, ki že več kot desetletje deluje na področju spodbujanja baseballa v ruralnih območjih, je podelil letne nagrade za osrednjo Tajvan. Sklad se osredotoča na pomoč mladim baseball igralcem pri usklajevanju športnih aktivnosti in šolskih obveznosti. Prireditev so podprli華信, 和運 in 築間.

Na gala večerji OMONOIA Foundation je bilo zbranih 500.000 evrov, ki bodo namenjeni za izvedbo projektov in dejavnosti fundacije v letu 2026. Med dogodkom so bila podarjena tudi dva avtomobila za vsakodnevne potrebe fundacije. PAПΑΣΤΑΥΡΟΥ je zagotovil, da bo vsak evro uporabljen transparentno in odgovorno.

Organizacija Perros Guía del Desierto v Palm Springsu v Kaliforniji nujno išče prostovoljne vzreditelje mladičev za skoraj 20 novih mladičev. Kot pravijo v organizaciji, so vzreditelji mladičev ključnega pomena za njihovo poslanstvo izboljšanja neodvisnosti ljudi z okvarami vida.

Filipini so zanikali obstoj taborišč za urjenje džihadistov v državi, s čimer so odgovorili na poročila, da so bili storilci napada na plaži Bondi v Sydneyju tam izurjeni. Predsednikova predstavnica Clare Castro je obtožbe označila za neresnične. Priznali pa so, da sta Sajid Akram in njegov sin Navid, ki sta ubila 15 ljudi na plaži Bondi, med 1. in 28. novembrom bivala v državi.